Gabriella M. je slovenska pisateljica, ki je napisala svoj prvi roman z naslovom Abstraktna podoba, kjer zgodba govori o Mii, abstraktni umetnici iz New Yorka, ki se, kot v pravljici, zaplete z lastnikom galerije. Knjiga je navdana z umetnostjo, kar je bilo meni osebno zelo všeč. Po prvi knjigi nas avtorica kmalu zatem preseneti z drugim romanom z naslovom Ledena podoba ter tretjo knjigo, NePopolna, ki spada bolj med mladinske romane.
Ker mislim, da se premalo govori o slovenskih avtorjih in njihovih delih, sem se odločila, da Gabrielli zastavim nekaj splošnih vprašanj o njenih knjigah, ciljih in idejah.
Kdaj ste začeli s pisanjem?
Uf, daljnega leta … (smeh). Pravzaprav sem pisala že v mladosti, potem pa je likovna umetnost prevladala za nekaj časa. Po rojstvu drugega otroka, ko je bilo prostora za slikanje in časa za ustvarjanje čedalje manj, oziroma, ko se je le ta čas prestavil pozno v večer, sem enkrat odprla računalnik in začela. Torej natančno – leta 2012. Takrat se je rodila Abstraktna podoba, čeprav je izšla šele 2016.
Iz kje črpate navdih za pisanje?
Navdih za pisanje? Kaj pa vem, očitno imam dovolj bujno domišljijo, ki ves čas dela. Je pa včasih težko, predvsem, kadar se zavem, da sem šla morda preveč v svoje življenje.
Imate v načrtu že kakšno novo knjigo?
Imam. Dve, če sem natančna, a če me vprašate, kdaj bosta – ne vem. Trenutno nimam volje, da bi sedela pri računalniku.
Kateri je vaš najljubši pisatelj/pisateljica in zakaj?
Jih imam lahko več? (smeh)
Ampak, če bi morala izbrati enega/eno, je to Madeline Sheehan. Njene zgodbe so se me dotaknile, morda tudi zaradi tega, ker je zelo dostopna do svojih bralcev. In zato, ker ne izdaja knjige na knjigo. Sicer bi morda kdo rekel, da jo je ustavila bolezen, a menim, da je vseeno človek, ki izda zgodbo takrat, ko čuti, da je pravi čas.
Ste kdaj razmišljali, da bi napisali kriminalni roman ali fantazijo?
Kriminalni roman – ja, fantazijo – ne.
So vaši romani kaj povezani z vašimi hobiji, sanjami ali mogoče celo kariero?
HOBIJI – seveda.
SANJAMI – zagotovo.
KARIERO – ne.
Vas družina podpira v tem, da pišete?
Družina me podpira, je pa res, da moje pisanje ne vpliva na naš vsakdan. Verjetno zato izdajam knjige tako redko (smeh).
Mia, iz knjige Abstraktna podoba, je zelo močan karakter – se najdete kdaj v svojih izmišljenih likih iz knjig?
Mia je bila moja prva junakinja, v kateri se vsaka od nas lahko malce najde. Je prikupna, zna biti trmasta, romantična, zaljubljena do ušes … Ne pravim, da smo vse takšne, a vse imamo vsaj kakšno od teh lastnosti.
Drugače se ne iščem ravno v svojih junakih, bi si pa želela verjeti, da sem svoj delček pustila v vsakem od njih.
Kaj bi svetovali ljudem, ki želijo napisati svoj prvi roman?
Naj ga napišejo. (smeh)
Seveda, naj ga napišejo, a naj ga spustijo čez par sit, tako prijateljskih kot tudi strokovnih. Naj ne nasedajo temu, da nimajo napak – vsi jih imamo. Zelo sem vesela, da imam ob sebi ekipo, tako pravo, ki pove, kaj ni v redu, kje manjkajo tisti ščepci, ki dodajo k vsebini in ne nazadnje tudi oblikovalko, ki me drži trdno na tleh.
In ko se bodo odločili, da svojo zgodbo pošljejo v svet, naj ne obupajo, ker jih, vsaj večino, čaka veliko več ovir, kot so jih vajeni.
Vam je katera od vaših knjig še posebej ljuba?
Vsaka ima v eni poseben prostorček, kjer hranim spomine na pisanje. Težko bi se odločila za tisto, ki mi je najljubša. Lahko pa povem, katera je zadnja (smeh). Zadnja izšla, seveda, kajti resnično upam, da ne bo zadnja.
Nepopolna je bila zame poseben izziv in zato sem še bolj ponosna nanjo.
In še za konec, imate kakšno misel, ki bi jo delili z bralci?
Carpe Diem – užij dan. Ker nikoli ne vemo, kaj nas čaka jutri.
Pisateljico najdeš tudi na Instagramu: https://www.instagram.com/avtorica_gabriella_m/
BOOKSTAROOM 